Dejavnosti in programi

V petek, 18. septembra 2020, smo na Poti spominov in tovarištva in na rekreacijskih površinah ob Koseškem bajerju v Ljubljani izvedli dan brez alkohola. Dan brez alkohola je potekal v sklopu projekta Nacionalnega inštituta za javno zdravje »Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola (SOPA)«. Dogodek je bil namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu zdravja, zdravega življenjskega sloga in o projektu SOPA ter o škodljivih posledicah čezmernega pitja alkohola.

Dogodek se je pričel s pohodom po PST ob 10:00 na LPP postajališču v Mestnem logu. Od tam je pot vodila okoli Ljubljane do Koseškega bajerja, kjer smo ob 11.30 pripravili krajši program za udeležence pohoda in mimoidoče. Škofijska karitas Ljubljana je na svoji stojnici predstavila svoje aktivnosti: Karitasovo akcijo 40 dni brez alkohola in sodelovanje v projektu SOPA. Na dogodku so bili udeležencem in mimoidočim na voljo križanka in rebus na temo alkohola in brošure ter informativni material projekta SOPA. Pripravili smo tudi 30 različnih mitov in dejstev o alkoholu.

Predstavile so se tudi druge sodelujoče nevladne organizacije v Projektu SOPA, pri katerih so lahko obiskovalci dobili informacije o njihovih aktivnostih, o problematiki pitja alkohola v slovenski družbi, in se pogovorili o zdravih alternativah in načinih, kako vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola.

Z mimoidočimi smo se pogovarjali o opuščanju nezdravih življenjskih navad ter nudili oporo pri zdravih življenjskih izbirah v našem vsakdanu. Nezdrave razvade v slovenski družbi predstavljajo hudo in nepotrebno breme.

Slovenija spada med t.i. mokre kulture, kar pomeni, da je uživanje alkoholnih pijač splošno razširjeno. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Slovenija skupaj z Norveško in Švico tvori regijo, kjer živijo največji porabniki alkohola na svetu. Stopnja uživanja alkohola je pri nas izredno visoka, saj je v letu 2016 znašala 10,5 litrov čistega alkohola na prebivalca starejšega od 15 let. Na to ima vpliv tudi naša kultura, saj se alkohol pojavlja tudi v ljudskih izročilih, literarnih delih, medijih, popevkah. Alkohol je torej v naši kulturi popolnoma sprejet in družba zlorabe jemlje z levo roko, kar ima pogosto katastrofalne posledice za posameznika in njegove najbližje. Razpon posledic pitja alkohola je lahko zelo širok, saj se negativni vplivi kažejo tako na delovnem mestu, kot tudi doma. Najhujše posledice alkohol pušča na primarni družbeni celici – družini, katero zloraba najbolj prizadene. Zavedati se moramo, da alkoholizem v končni fazi ni le bolezen tistega, ki pije, ampak zaradi njega oboleva tudi alkoholikova celotna družina. Pozitivni čustveni odnosi se v takšnih družinah ohlajajo ali celo izginjajo.

»Prispevek je nastal v sklopu sodelovanja Karitas v pilotnem projektu SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, ki ga izvaja NIJZ. Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (80 %) in Republika Slovenija (20 %)."