Dejavnosti in programi

Image

Alkohol v družini in obrambni mehanizmi ob zasvojenosti

Objavljeno, dne 5.3.2020

V okviru četrtkovih večerov smo v mesecu decembru 2019 v Ljubljani organizirali izobraževanje za voditelje in prostovoljce Župnijskih karitas, ki je potekalo v okviru projekta Nacionalnega inštituta za javno zdravje »Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola« (SOPA). Eden izmed osrednjih ciljev projekta je ozaveščanje splošne javnosti o alkoholni problematiki, še posebej pa smo želeli našim prostovoljcem predstaviti alkoholno problematiko v Sloveniji, saj se pri svojem delu srečujemo z ljudmi z nižjim socialno-ekonomskim statusom ter brezposelnimi osebami, ki nemalokrat svoje težave rešujejo z alkoholom.

Pri svetovanju in informiranju našim prosilcem in uporabnikom glede zmanjšanja pitja alkohola, se velikokrat srečamo s t.i. alkoholno obrambo, ki je eden izmed glavnih dejavnikov za spremenjeno vedenje osebe, ki je zasvojena z alkoholom. Raba alkoholne obrambe močno vpliva na medsebojne družinske odnose, saj zasvojena oseba uporablja manipulativne tehnike, da bi okolico prepričala, da nima težav z zasvojenostjo.

Obrambni mehanizmi človeku, ki je zasvojen z alkoholom pomagajo, da se izogne sprejetju resnice o tem, da je postal zasvojen. Soočenje z resnico, zlasti, če je ta neprijetna, je za človeka lahko zelo boleče, zato oseba uporablja obrambne strategije, s katerimi si zmanjšuje občutke krivde, ter skriva resnico pred seboj in pred drugimi osebami. To lahko počne mnogo let, medtem ko aktivno uživa alkohol. Alkoholno obrambo lahko zasvojena oseba uporablja zato da ohrani samospoštovanje in samopodobo, saj je realnost preveč kruta, da bi zmogla z njo živeti, zato raje živi v laži do samega sebe. Razumevanje obrambnih mehanizmov, ki so del fenomena zasvojenosti, je osrednjega pomena, da bi lahko razumeli z alkoholom zasvojenega človeka. Posledice zasvojenosti in odziv okolice človeka silijo v vse bolj neprijetna občutja, ki jih zasvojena oseba spretno zatira s pomočjo obrambnih mehanizmov. Ko postane vedenje zasvojenega neznosno za okolico, tudi okolica spremeni odnos do uživanja alkohola in začne pitje z alkoholom zasvojene osebe odločno zavračati. Duševnost zasvojenega uporabi vse duševne in telesne napore, da bi ohranila alkoholno obrambo, ki se vse teže spopada z okolico. V obdobju alkoholnega propadanja začne obramba popuščati in zasvojeni osebi ne preostane nič drugega, kot da stopi v odprt boj z okolico – začne manipulirati: Pojavijo se surova priznanja zasvojene osebe da je zasvojena: »nič drugega mi ni preostalo«, »samo alkohol mi pomaga pozabiti na skrbi«. Lahko se pojavijo nasilna dejanja in grožnje, spremenijo se vzorci pitja, grožnje s samomorom, samopomilovanje, celo kratkotrajna abstinenca.

Najbolj pogosta obrambna mehanizma, ki jih zasvojena oseba uporablja, sta izrivanje iz zavesti in zanikanje in to z enim samim ciljem: nadaljevati s pitjem alkohola. Pri zanikanju gre za nezavedne in zavedne procese, ki ščitijo prizadeto samospoštovanje zasvojene osebe in njen stil življenja. Oseba zanika količino popitega alkohola, škodljive posledice in znake zasvojenosti. Velikokrat se tolažijo s tem, da njihove količine zaužitega alkohola še ne dosegajo norme za zasvojenost ali pa celo ostro obsojajo vse oblike rabe alkohola pri drugih. Nekatere osebe zasvojene z alkoholom iščejo vzroke za svoje težave tudi zunaj sebe - krivijo npr. brezposelnost in težave v zakonu.

Družina je prostor, kjer doživimo svoje najzgodnejše izkušnje, ki nas oblikujejo in vodijo naše celotno življenje. V družinah, kjer so prisotne težave z alkoholom, so ranjena glavna področja družinskega delovanja. V družini, kjer je prisotna zasvojenost z alkoholom, je življenje spremenjeno za vse družinske člane. Prvi pogoj, da se lahko zdravljenje začne, je abstinenca od alkohola, ki lahko vodi k popolni rehabilitaciji človekovega življenja. Samo če je pri zdravljenju in rehabilitaciji prisotna celotna družina, je možno na novo prestrukturirati vloge v družini, na novo vzpostaviti komunikacijo in zaceliti pretrgane čustvene vezi ter utrditi medsebojne odnose.

Viri
  • Perko, A. (2013). Pijan od življenja: Premagati alkohol in spet zaživeti. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Ramovš, J. (1983). Boj za življenje družine: Zdravljenje alkoholizma in urejanje neskladne družine (alkoholno omamljen II). Celje: Mohorjeva družba
  • Ramovš, J. (1986). Alkoholno omamljen: Ječa alkoholizma v družini in pot iz nje (2. dopolnjena izdaja). Celje: Mohorjeva družba.

 

materialna pomoc
akcija druzina
pomoc v izrednih razmerah

»Prispevek je nastal v sklopu sodelovanja Karitas v pilotnem projektu SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, ki ga izvaja NIJZ. Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (80 %) in Republika Slovenija (20 %)."